Vo hristijanskata knizevnost ne naogjame nekakava posebna definicija za brakot, tuku site hristijanski pravnici ja koristat definicijata na rimskiot pravnik Hernius Modestin koja glasi: Brakot e vrska pomegju mazot I zenata,zdruzeni za cel zivot, zaednica na coveckoto I bozjoto pravo.

Hernius Modestin e ucenik na poznatiot pravnik Ulpijan, koje avtor na mnogu pravni dela.Iako definicijata e neznabozecka, sepak e prifatena vo Pravoslavnata crkva.

Sveti apostol Pavle za vrskata pomegju mazot I zenata zboruva deka taa e tajna I ja sporeduva so vrskata pomegju Hristos I Crkvata. Spored toa brakot e golema tajna, bidejki vo sebe sodrzi Bozja blagodat I ja sodrzi vrskata pomegju Hrista I Crkvata. Zatoa, I po hristijanskoto ucenje,bracnata vrska treba da bide osvetena so Bopzjite blagodati.

Tuka se sponuva definicijata na Petar Mogila koja e naglsena vo Krmcijata. Taa glasi:Brakot e sveta Tajna, vostanovena od Boga, vo koja maskoto I zenskoto pred svestenikot I pred Crkvata izjavuvaat deka sakaat da bidat sopruzi, da stapat vo neraskinliva vrska na ljubov I prijatelstvo zaradi izbegnuvanje na grevot blud I zaradi ragjane na deca vo slava Bozja.

Tuka treba da se spomenat dvete teorii za celta na brakot I toa realisticka I idealisticka.

1. Realistickata teorija gleda na brakot kako razmnozuvanje na coveckiot rod. Vakvata teorija na istok ja zastapuvaat apologetite Atinagora, Minucij Feliks, Kiril Aleksandriski I drugi.

Rimokatolickiot bogoslov Toma Akvinski jasno Istaknal kako glavna cel na brakot: Zenata trebalo da se sozdade za pomos na mazot, no ne za nekoe drugo delo, tuku za ragjane na deca.

Ragjanjeto na deca Rimokatolickata crkva go istaknala kako glavna cel na brakot.

2. Idealistickata teorija e sprotvna na prvata I taa propoveda dostignuvanje na sovrsenstvo preku brakot I vzaemna ljubov pomegju bracnite drugari. Za ova zboruva sveti Jovan Zlatoust: Ako mazot e glava,a zenata telo,togas kako se dvajca?

Poznatiot komentator Teodor Valsamon veli:Brakot e soedinuvanje na mazot I zenata vo eden covek so dva ipostasa(lica).

Vo spomenatata definicija na Modestin se istaknuvaat tri bitni osobini: fizicka, eticka I religiozno pravna osobina.

Fizickata osobina se javuva vo polna razlika pomegju mazot I zenata.Normalna bracna vrska ne moze da se zamisli bez razlika na polovite. Za toa ni zboruva I svetata Biblija: I go sozdade Bog covekot masko I zensko gi sozdade (1.Moj.1,27)

Znaci Modestin bracnoto soedinuvanje go zamisluval kako vrska pomegju maskoto I zenskoto, no so drugi zborovi tuka stanuva zbor za monogamski princip vo kojh ne moze da ucestvuvaat tri licnosti ili edno lice da se naogja vo vrska so dve lica. Da se narusi monogamskiot princip,ke znaci deka se narusuva vistinskata ideja za brakot.

Etickata osobina zboruva za neraskinlivata zaednica na mazot I zenata vo site zivotni odnosi.

Tuka se pokazuva moralnata strana na dvajcata drugari vo pozrtvuvanosta I se ispolnuva zavetot koj e daden pred Boga I pred Crkvata.

Religiozno- pravnata osobina ukazuva na bracniot kontakt na celiot religiozen I praven zivot.

Vizantiskite pravnici i hristijanski kanonicari ednodusno go komentiraat ovoj tret del kako religiozno edinstvo na sopruzite.

Iako Modestin ne mozel da zboruva za brakot kako za tajana,sepak navlegol vo sustinata na brakot I negovata definicija e sovrsena za hristijanskoto sfakanje na brakot.

So drugi zborovi hristijanskata ideja za brakot bara visoko moralna ljubov,potpolno samoodrekuvanje I bezuslovna verba vo ljubovta.Tuka se bara ljubovta da bide jaka kako smrtta. (Pesna nad pesnite.8,6-7).